- düşkü
- is.
Uğraşı
Çağatay Osmanlı Sözlük. 2010.
düşkü
Look at other dictionaries:
dusku — dùsku interj. purtu (kartojant nusakomas purtymas, kratymas): Dùsku dùsku šuo už kelnės duskina kąsdamas J. Ištraukė šunys lapę už uodegos, dùsku dùsku ir sudraskė Užv. | Širdį dùsku dùsku, ir išsižiojau Krš … Dictionary of the Lithuanian Language
duškuoti — duškuoti, uoja, ãvo intr. dundėti, trinksėti, bildėti: Nei vėjai pučia, nei sodai ūžia, nei naujos staklelės seklyčioj duškuoja LTR(Rk) … Dictionary of the Lithuanian Language
šarkakis — šarkãkis, ė smob. (2): Dusku dusku dusku žibuliuo[ja] akys, lėlikės laksto, – tas yr šarkãkis Varn … Dictionary of the Lithuanian Language
širdis — širdìs sf. (3) K, Š, Rtr, DŽ, NdŽ; gen. sing. ès KlbIII77(Lkm, Tvr), LKGI226(Ktk, Sv, Lkm), LD266(Lkm, PIš, Ktk, Rš), GrvT17; nom. pl. šìrdes KlbIII77(Lkm, Tvr), LKGI226(Ktk, Sv, Lkm), LD266(Lkm, Plš, Ktk, Rš), LKKXI175(Zt); gen. pl. širdų̃… … Dictionary of the Lithuanian Language
dúšek — ška m (ū) 1. star. požirek: po prvem dušku je nehal piti / pije v dolgih duških 2. zastar. vdih: z globokimi duški je vdihaval hladni jutranji zrak // zrak, sapa: na stopnicah se je ustavljala in zajemala dušek; v prsih mu je vrelo, ni mogel do… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Duško Kostić — Dusko Kostic receives the Student Peace Prize of 2011, fotogjengen.samfundet.no Duško Kostić is founder and president of the Association of Roma Friendship , Luna. He comes from Beli Manastir in eastern Croatia, and studies at the University of… … Wikipedia
uğraşı — is. 1) Uğraşılan şey, iş güç, meşgale İnsanı her günkü uğraşılarından koparışları, kavrayıp götürüşleri de caba. M. N. Sepetçioğlu 2) Görev ve meslek dışında severek yapılan, dinlendirici, oyalayıcı uğraş, düşkü, hobi Birleşik Sözler yaşama… … Çağatay Osmanlı Sözlük
dúškoma — prisl. (ȗ) na dušek, v dušku: izpiti duškoma; duškoma piti; duškoma zvrniti kozarec vina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
éksati — am dov. in nedov. (ẹ̑) pog. izpiti v dušku do dna (kozarca): rad eksa; na to se eksa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpíti — píjem tudi spíti spíjem dov. (í) 1. s pitjem zaužiti vso tekočino: vina niso izpili, čeprav so ga plačali; izpij, potem greva na pot; pren. izpiti ljubezen // s pitjem zaužiti sploh: izpiti požirek vina; izpiti polno skodelico mleka brez oddiha / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
