- nameci
- is., esk.
1) Mektup yazan kimse2) mec. Bahane bulan kimse
Çağatay Osmanlı Sözlük. 2010.
Çağatay Osmanlı Sözlük. 2010.
nametáti — méčem dov., namêči namečíte; namêtal (á ẹ) 1. z metanjem spraviti kam: otroku nameče igrače in gre; iz podstrešja je nametal seno za konje; nametati na kup; nametali so poln pod snopja / nametati kamenje, prst v jamo / nametati omet na zid 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika