mehanik

mehanik
odanın ortasında yakılan ocak

Çağatay Osmanlı Sözlük. 2010.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • mehánik — a m (á) 1. kdor se poklicno ukvarja s popravljanjem, sestavljanjem strojev, tehničnih priprav: poklicati mehanika; pokvarjeno kolo je odpeljal k mehaniku; učiti se za mehanika; ladijski, letalski mehanik / fini, precizni mehanik finomehanik 2.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Сила инерции — (также инерционная сила)  термин, широко применяемый в различных значениях в точных науках, а также, как метафора, в философии, истории, публицистике и художественной литературе. В точных науках сила инерции обычно представляет собой понятие …   Википедия

  • ávtomehánik — a m (ȃ á) mehanik za popravljanje avtomobilov: postati avtomehanik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • eléktromehánik — a m (ẹ̑ á) mehanik za izdelovanje in popravljanje električnih aparatov: izučil se je za elektromehanika …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • finomehánik — a m (á) mehanik za popravljanje in izdelovanje preciznih tehničnih priprav: zaposliti finomehanika; izučen finomehanik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • koló — ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. ploščata priprava okrogle oblike, ki omogoča premikanje vozila: kolo se vrti; sneti, zamenjati kolo; gumijasto, leseno kolo; kolo avtomobila / voziček na dveh kolesih / rezervno kolo; plašč kolesa / sprednje, zadnje kolo //… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ménjati — tudi menjáti am, in ménjati am dov. (ẹ á ẹ; ẹ) 1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: menjati kruh za cigarete; menjati večje stanovanje za manjše s centralno kurjavo; s prijateljem menjati znamke; ekspr. svojega poštenja ne bi hotel… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ólje — a s (ọ) 1. mastna, v vodi netopna tekočina, ki se pridobiva iz rastlin, živalskih maščob, nafte: rafinirati olje; stiskati olje iz semen; morje je mirno kakor olje / kuhati, peči na olju; mazati se z oljem / bučno, olivno, rastlinsko olje;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • perfékten — tna o prid. (ẹ̑) pog. popoln, dovršen: ima perfektno postavo / njegova angleščina je perfektna // odličen, zelo dober: gledal sem perfekten film / on je perfekten mehanik perféktno prisl.: perfektno poje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • po — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó (ọ̑) 1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”